Ozadje projekta
Analize stanja na področju zaposlovanja kažejo, da je položaj invalidov na trgu dela manj ugoden. Invalidi se v manjši meri vključujejo na trg dela, njihova stopnja brezposelnosti je višja od splošne, trajanje brezposelnosti pa daljše kot pri preostalem prebivalstvu.
Z namenom oblikovanja rešitev, ki bi lahko predstavljale podlago za nadaljnjo implementacijo sistemskih sprememb v praksi, smo med letoma 2020 in 2023 izvajali projekt Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo (ZPZR). V okviru projekta smo preizkusili model vračanja na delo za vse skupine oseb v bolniškem staležu (100 udeležencev), ne glede na njihove zdravstvene težave oziroma diagnoze.
Ključne ugotovitve in predlogi projekta ZPZR so pokazali, da bi morala strokovna podpora v procesu vračanja na delo postati temeljna pravica, dostopna vsem zavarovancem, ne le osebam s statusom invalida. Podpora bi se morala začeti že v času bolniškega staleža, takoj ko je jasno, da jo bo zavarovanec potreboval za uspešno vrnitev na delo. Pri ocenjevanju invalidnosti in zdravstvenih ovir je bila predlagana uporaba funkcionalne definicije invalidnosti po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja (MKF).
Projekt je obenem pokazal potrebo po razširitvi pravic iz naslova poklicne rehabilitacije po ZPIZ-2, po ureditvi pravnih razmerij med ZZZS, ZPIZ, ZRSZ in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije ter po vzpostavitvi rednega sodelovanja med imenovanimi zdravniki ZZZS in izvedenci ZPIZ pri obravnavi oseb s kompleksnimi zdravstvenimi težavami – po možnosti v okviru enotnega izvedenskega organa.
Projekt ZPZR-2 je nadaljevanje projekta ZPZR.
Opis projekta
Projekt ZPZR-2 vzpostavlja in preizkuša model celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije za osebe z zdravstvenimi težavami. Njegov namen je omogočiti hitrejšo in uspešnejšo vrnitev na delo, ohraniti zaposlitve in izboljšati socialno vključenost udeležencev. Projekt spodbuja vključujoče delovno okolje, zmanjšuje stigmo ter krepi sodelovanje med ključnimi institucijami, delodajalci in strokovno javnostjo.
Projekt bo hkrati podpiral uvedbo potrebnih sistemskih sprememb za izvajanje celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji, kar bo koristilo tudi drugim ranljivim skupinam.
Projekt vodi URI Soča v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, specialisti medicine dela, prometa in športa, delodajalci ter zavarovanci. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Več informacij o projektu najdete v dokumentu.
Namen projekta
Namen projekta je razviti celostni model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo za osebe, ki so zaradi zdravstvenih težav na dolgotrajnem bolniškem staležu. Model bo omogočil hitrejši in uspešnejši ponovni vstop na trg dela, hkrati pa prispeval k ohranjanju zaposlitve in večji socialni vključenosti te skupine.
S tem projekt:
- skrajšuje trajanje bolniških staležev,
- zmanjšuje število invalidskih upokojitev,
- krepi sodelovanje med institucijami in delodajalci,
- spodbuja zgodnje vključevanje v proces vračanja na delo.
Model temelji na celostni obravnavi posameznika, ki jo izvaja interdisciplinarni strokovni tim. Pomemben del pristopa predstavlja sodelovanje z delodajalci, ki imajo ključno vlogo pri uspešnem vračanju zaposlenih na delo.
Namen projekta je tudi oceniti uspešnost v projektu preizkušenega modela ter podpreti uvedbo potrebnih sistemskih sprememb za izvajanje celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji.
Cilji
Projekt bo sledil trem glavnim ciljem, in sicer:
Cilji so skladni s Programom Evropske kohezijske politike 2021–2027, v okviru cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« in prednostne naloge 7 Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost, specifičnega cilja ESO4.11 Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami, ki spodbujajo dostop do stanovanj in storitev oskrbe, usmerjene v posameznika; vključno z zdravstveno oskrbo; posodobitev sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe. Projekt se bo izvajal v okviru ukrepa za krepitev področja duševnega zdravja.
Vodstvo projekta
Vodstvo projekta v imenu Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča sestavljajo:
- Marko Sremec, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa,
- mag. Valentina Brecelj, univ. dipl. andragoginja,
- mag. Ana Petrović, specialistka klinične psihologije,
- Sonja Kotnik, univ. dipl. sociologinja,
- izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psiholog.
Koordinatorica projekta je mag. Maja Zovko Stele, prof. defektologije, strokovna sodelavka za administrativno-tehnično vodenje pa Andželka Korošec, univ. dipl. ekonomistka.
Nadzor nad izvajanjem projektnih aktivnosti izvaja projektni svet, ki opravlja tudi usmerjevalno funkcijo. Sestavljajo ga predstavniki:
Za strokovno podporo projektu je ustanovljena razvojna skupina, ki vključuje strokovnjake različnih specialnosti, med drugim zdravnike, specialiste medicine dela, prometa in športa, družinske zdravnike, in psihiatre, izvajalce zaposlitvene rehabilitacije ter predstavnike institucij, zastopanih v projektnem svetu.